Kaj lahko stori mesto

Večina znanstvenikov se strinja, da je povprečna temperatura na površju Zemlje v zadnjih desetletjih naraščala bolj, kot to lahko pojasnimo z naravnimi podnebnimi cikli. Sedanja epizoda ‘globalnega segrevanja’ je večinoma posledica človekovih dejavnosti., zaradi česar se v ozračje sproščajo velike količine toplogrednih plinov (TGP). Kurjenje fosilnih goriv (premoga, nafte in plina)  je najpomembnejši vir emisij TGP, saj predstavlja kar  80 % vseh človeških emisij TGP.

VIRI TOPLOGREDNIH PLINOV, KI POVZROČAJO PODNEBNE SPREMEMBE

Izpusti toplogrednih plinov v ozračje so vzrok podnebnih sprememb. Medvladni forum o podnebnih spremembah (IPCC) je v svojem zadnjem poročilu ugotovil, da je zelo verjetno, da so človeške aktivnosti v zadnjih 50 letih, od kurjenja premoga, nafte in plina do sečnje gozdov in kmetijstva, segrele planet. Največji delež v izpustih toplogrednih plinov v svetu zavzema ogljikov dioksid (CO2). Izpusti so predvsem posledica človeških aktivnosti. V ozračje ljudje v manjših količinah izpuščajo tudi druge toplogredne pline ( metan, dušikov oksid, F-plin), ki pa toploto zadržujejo veliko bolj učinkovito od CO2.1 Toplogredni plini so v ozračju prisotni tudi brez človekove dejavnosti, vendar pa je predvsem izkoriščanje fosilnih goriv močno povečalo njihovo koncentracijo v atmosferi in s tem prispevalo k globalnemu segrevanju in podnebnim spremembam.1 V Sloveniji raba energije prispeva 80 % k skupnim izpustom toplogrednih plinov. Največji vir izpustov je promet, sledi proizvodnja električne energije in toplote. Največ energije v prometu se porabi v osebnih avtomobilih. Največ energije v gospodinjstvih pa se porabi za ogrevanje stanovanj.2

Dolgoročno izvajanje ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam prinaša finančne prihranke, manjšo škodo ob nesrečah, varovanje zdravja in večjo varnost prebivalcev, pa tudi nove poslovne priložnosti.

VPLIVI PODNEBNIH SPREMEMB

  • Na kmetijstvo: Vse pogosteje se soočamo z vročinskimi valovi, pojavom toče, dolgotrajnejšo sušo, poplavami. Višje spomladanske temperature vplivajo tudi na zgodnejši pričetek rastne dobe, kar povečuje tveganje za pojav pozebe, podaljšuje se tudi rastna doba. Zaradi pomanjkanje vode v prsti se pojavlja kmetijska suša, ki je lahko dolgotrajnejša in intenzivnejša kar lahko ogroža kmetijsko pridelavo.
  • Na okolje in naravo: Podnebne spremembe lahko vplivajo na čas gnezdenja, prihoda in odhoda ptic selivk. Lahko se poveča število toploljubnih insektov med katerimi so tudi rastlinski škodljivci in tuje invazivne vrste. Z zmanjšanjem izdatnosti vodnih virov in znižanjem vodostajev v rečni mreži se bo močno povečal tudi pritisk na vodne vire hkrati pa se bo povečala tudi ekološka občutljivost vodnih okolij. Pričakovati je pogostejše poplavljanje priobalnih zemljišč. Zaradi suše se lahko opazno zmanjša izdatnosti vodnih virov. Podnebne spremembe bodo resna grožnja tudi naši bogati biotski pestrosti. Gozdni požari, ki so pogostejši pri visokih temperaturah ogrožajo gozdove in s tem njihovo varovalno funkcijo, kar lahko prispeva k povečanju neugodnih geomorfoloških procesov kot so zemeljski plazovi in hudourniške poplave.
  • Na gospodarstvo: Posledice podnebnih sprememb neposredno kot posredno vplivajo na gospodarstvo države. Naravne nesreče kot so poplave, suše, toča idr. namreč vse pogosteje povzročajo večjo ali manjšo gospodarsko škodo. Takšna gospodarska škoda pa ima lahko za posledico socialno krizo (npr. brezposelnost, migracije), ekonomsko krizo ( npr. spremembe davkov, obvez, zalog, nihanja cen).
  • Na zdravje ljudi: veliko število dni z visokimi temperaturami lahko ogroža človekovo zdravje zlasti pri starejši populaciji.

UKREPI ZA ZMANJŠEVANJE EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV IN BLAŽENJE PODNEBNIH SPREMEMB NA NIVOJU LOKALNE SKUPNOSTI

 Na lokalnem nivoju sprejemamo ukrepe za prilagoditev na podnebne spremembe. Prilagajanje podnebnim spremembam je izrazito dinamičen proces, ki zahteva vključenost in povezovanje na vseh ravneh in med vsemi deležniki. Prilagajanje dopolnjuje prizadevanja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v mestih, ki so med drugim zajeta v drugih sektorjih, kot npr. učinkovita raba energije in uporaba obnovljivih virov energije, urbana mobilnost, trajnostna raba zemljišč, zmanjševanje količine odpadkov.

V ta namen Mestna občina Celje izvaja naslednje ukrepe:

  • Ukrepi na področju zmanjševanja emisij iz cestnega prometa

V občini izboljšujemo ponudbo trajnostnih oblik mobilnosti, ki prebivalcem in turistom omogoča gibanje po destinaciji tudi brez uporabe osebnega avtomobila.

Vzpostavljen je sistem KolesCE , s katerim se zagotavlja sistem izposoje (električnih in navadnih) koles in ki deluje 24 ur na dan, vse dni v letu. V Celju je sedaj skupaj 34 postaj in 178 koles.

Investiramo v širjenje mreže kolesarskih poti in povezav tako na lokalnih kot na državnih cestah, ki bo uporabnikom omogočala varno in udobno uporabo, obenem pa bo s spremljevalnimi ukrepi pozitivno vplivala na kolektivno zavest o pomenu trajnostne mobilnosti. S 27 kilometri že zgrajene kolesarske infrastrukture na lokalnih cestah, vzpostavljamo še 44 odsekov kolesarskih povezav. Poleg tega se ob obstoječih kolesarskih površinah načrtuje tudi postavitev postaj za javno izposojo koles. Skupna dolžina izvedenih vseh 44 odsekov znaša 26 km.

Mestna občina Celje skupaj z Direkcijo RS za infrastrukturo (DRSI) ureja kolesarske povezave tudi med sosednjimi občinami. Mesto Celje je z novo kolesarsko povezavo že povezano z Občino Laško. Izdelana je projektna dokumentacija še za povezave z občino Žalec,Štore in Šentjur.

Investiramo tudi v infrastrukturo, namenjeno javnemu mestnemu prevozu ( projekt CELEBUS). Za ta namen je bilo v letu 2018 kupljenih deset novih mestnih avtobusov na stisnjen zemeljski plin s spremljajočo infrastrukturo kot so nova avtobusna postajališča in namestitev led prikazovalnikov za prihode in odhode avtobusov. S subvencijami cen vozovnic dodatno spodbujamo občane k uporabi te storitve.

V poletnih mesecih sofinanciramo vožnje poletnega avtobusa v času dela prostih dnevih na relaciji Celje – Logarska dolina. Potniki lahko na vožnjo s seboj peljejo tudi kolo.

Investiramo tudi v gradnjo pločnikov za izboljšanje varnosti pešcev v prometu in širimo peš cone v mestnem jedru. Pred Tehnoparkom je mesto dobilo v celoti prenovljen trg z drevesi za varno hojo in kolesarjenje v velikosti 1800 m2.

Širimo mreže tematskih, pohodniških ( pešpoti) in kolesarskih poti izven mesta ( Šmartinsko jezero, Celjska koča, gozdne poti v mestnem gozdu ) in s tem zmanjšujemo vpliv prometa na okolje.

V letu 2021 smo v modri coni ukinili 24 parkirnih mest za osebne avtomobile, v II. coni, pa 16. parkirnih mest za osebne avtomobile Skupno smo torej ukinili 40 parkirnih mest ali 1,3 odstotka parkirnih mest.

Na Ulici XIV. divizije v Celju je zgrajen sistem Park&Ride, ki ponuja možnost cenovno ugodnega in udobnega parkiranja z neposrednim dostopom do javnega sistema izposoje koles KolesCE in je prvi tovrstni sistem v Celju. Postavili smo ga na opuščenem in premalo izkoriščenem območju na južnem robu celjske železniške postaje. Na parkirišču so na voljo parkirna mesta za osebna motorna vozila in avtodome, polnilna mesta za električne avtomobile, kolesa javnega sistema izposoje KolesCE, servisno stojalo za nujna popravila koles in varovana pokrita kolesarnica.

Urejenih je 8 postajališč za avtodome: šest postajališč za bivalna vozila/avtodome v Mestnem parku in dve postajališči v sklopu parkirne hiše Glazija ter eno parkirišče na Celjski koči.

Vzpostavljeno je podporno okolje za elektro mobilnost, z zgrajenimi polnilnimi postajami za električne avtomobile.

V letu 2021 smo pričeli z aktivno kampanjo promocije trajnostne mobilnosti, s katero občanke in občane spodbujamo, da se v službo, v šolo ali po opravkih odpravijo peš, s kolesom, Celebusom ali drugimi alternativnimi oblikami mobilnosti. Izvedli akcijo Poletje s KolesCEm s promocijsko kodo »POLETJE21«, ki je vsem uporabnikom nudila prvi najem kolesa do 30 minut brezplačno, v septembru pripravili zelo bogat in poučen program aktivnosti v Evropskem tednu mobilnosti, z naslovom »Pridi v mesto s kolesom ali peš« in » Celebus«.

Izvajajo se aktivnosti v šolah in vrtcih v okviru Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Celje: šolsko tekmovanje ‘Kaj veš o prometu’, Evropski teden mobilnosti, JUMICAR -projekt vzgoje predšolskih otrok o prometni varnosti, Kolesarčki, Pasavček, sodelovanje pri pripravi otrok na kolesarski izpit. Namen projekta je ozaveščanje otrok o varnosti v cestnem prometu in varnega kolesarjenja za osnovnošolce.

Za mesto je zelo pomemben tudi projekt Upravljanje mobilnosti v Mestni občini Celje ki je v teku.  Ob koncu tega projekta bo možno spremljati število vozil na parkiriščih, nameščena  oprema (usmerjevalne table) za usmerjanje prometnih tokov na prosta parkirišča, sistem za elektronsko plačevanje parkirnin in enotno kartico oziroma aplikacijo za mestne storitve. Slednja bo v začetni fazi omogočala najem koles, plačilo vozovnic za avtobuse in plačilo parkirnin, v prihodnjih letih pa nameravamo nabor funkcionalnosti razširiti

Izboljšana infrastruktura pripomore k povečanju trajnostne mobilnosti, saj že z menjavo sredstev prevoza dosežemo velike učinke pri zmanjšanju emisij toplogrednih plinov.

Več o trajnostni mobilnosti na povezavi

https://moc.celje.si/staticne-strani/7261-evropski-teden-mobilnosti-v-celju

  • Ukrepi za trajnostno ravnanje z odpadki

Neustrezno urejene deponije odpadkov so eden od virov toplogrednih plinov, saj na takšnih deponijah, zaradi razgradnje odloženih odpadkov sprošča deponijski plin, ki ga sestavlja približno 50 % metana in 50 % ogljikovega dioksida in vodne pare.

Mestna občina Celje ima zgrajen Regionalni center za ravnanje z odpadki, kjer se zagotavlja predelava komunalnih odpadkov, vključno z deponijo za odlaganje preostankov odpadkov.

V okviru tega centra se izvajajo tehnološki postopki za zbiranje, sortiranje, kompostiranje  in končno dispozicijo odpadkov. Podrobnejši opis objektov je na povezavi https://www.simbio.si/cache/documents/5416ba7c8cc2a42b463cd6cf/Rcero_brosura_net_verzija.pdf

Predhodna predelava odpadkov pomeni tudi manj odloženih odpadkov na deponiji, kar posledično pomeni, da se tvori manj toplogrednih plinov.

  • Ukrepi na področju rabe energije

Izvajamo ukrepe za zmanjševanje rabe fosilnih virov energije. Celje s termično obdelavo nenevarnih odpadkov v Toplarni Celje uspešno zmanjšuje količine odloženih odpadkov, ki se jih ne da stroškovno in okoljsko učinkovito reciklirati. V Toplarni tudi termično obdelamo blato iz ČN Celje in ČN Škofja vas. Toplota, ki pri termični obdelavi nastaja, se uporablja za ogrevanje objektov, priključenih na daljinsko ogrevanje.

Investiramo v toplotno obnovo javnih stavb ( vrtci, šole, ipd), kar vpliva na manjše emisije toplogrednih plinov zaradi ogrevanja.

V celjskih šolah in vrtcih je vzpostavljeno energetsko knjigovodstvo. Spremlja se poraba energije za ogrevanje, električne energije in poraba vode.

  • Ukrepi za trajnostno upravljanje z vodami

Kanalizacijsko omrežje

V Mestni občini Celje znaša odstotek priključenosti na javno kanalizacijsko omrežje 96,1 odstotka. Dolžina zgrajenega kanalizacijskega omrežja znaša 240 km. Da bi povečali odstotek priključenosti na 99 % dograjujemo manjkajoče kanalizacijsko omrežje v dolžini 15,405 km z 12 črpališči za prečrpavanje komunalnih odpadnih voda. Odpadna komunalna voda se po obstoječem kanalizacijskem omrežju čisti na čistilni napravi Celje in čistilni napravi Škofja vas. Več o čistilni napravi na povezavi https://www.vo-ka-celje.si/sl/cistilna-naprava-celje-30

https://www.vo-ka-celje.si/sl/cistilna-naprava-skofja-vas-34

https://www.vo-ka-celje.si/sl/monitoringi-cistilnih-naprav-39

Za objekte, ki jih ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje (območja redke poselitve) podeljuje občina vsako leto subvencije občanom za izgradnjo malih čistilnih naprav. Več na spletni strani https://www.vo-ka-celje.si/sl/male-komunalne-cistilne-naprave-in-greznice-101  in  https://moc.celje.si/arhiv-javnih-narocil/6998-javni-razpis-za-sofinanciranje-malih-komunalnih-cistilnih-naprav-na-obmocju-mestne-obcine-celje-v-letu-2021

Komunalno infrastrukturo javnega podjetja Vodovod-kanalizacija

  • Protipoplavni ukrepi

Poplavna direktiva določa aktivnosti, ki jih morajo države članice izvajati za učinkovito obvladovanje poplavne ogroženosti v okviru nacionalnih in čezmejnih porečij. Poplave uvrščamo v skupino naravnih nesreč. Nastanejo z naravnimi procesi, padavinami, taljenjem snega in vplivom človeka. Porečje Savinje je eno od območij v Sloveniji, uvrščeno v območje vpliva poplav. S projektom »Zagotovitev poplavne varnosti na porečju Savinje – lokalni ukrepi«, se ureja tudi poplavna varnost na območju Mestni občini Celje.

Več informacij:

https://moc.celje.si/projekti/3881-zagotovitev-poplavne-varnosti-na-porecju-savinje-lokalni-ukepi

https://www.vo-ka-celje.si/cache/documents/56c5d36c9394aa857ae0f69a/Kaj_lahko_naredimo_sami_za_vejo_poplavno_varnost-1.pdf

  • Varna oskrba s pitno vodo.

Oskrbo s pitno voda izvaja v Mestni občini Celje Javno podjetje VO-KA.Zagotavljanje varne oskrbe s pitno vodo pomeni, da se uporabnikom ,poleg zadostnih količin, zagotavlja tudi kvalitetno  oziroma zdravstveno ustrezno pitno vodo. Na javni vodovodni sistem je v Mestni občini Celje priključenih 98,6 % prebivalcev. Celoten sistem zagotavljanja pitne vode se nadzoruje s sistemom HACCP (mednarodno priznani sistem vodenja za proizvodnjo in promet z živili, ki s posebnim programom zagotavlja varna živila za porabnike). V njem so natančno določeni vsi postopki nadzora in predvideni korektivni ukrepi v celotnem procesu od zajetja, priprave in hrambe vode vse do pipe uporabnika. Vsi postopki potekajo na takšen način, da je tveganje za zdravje minimalno oziroma da ga sploh ni in da je uporabniku na pipi zagotovljeno dovolj kvalitetne pitne vode.

Več o pitni vodi na povezavi: https://www.vo-ka-celje.si/sl/uporabniski-center-63

Ukrepi na področju ohranjanja narave

  •  Gozdovi in mestno drevje

Celje se ponaša z velikim in urejenim mestnim gozdom, ki skozi celotno leto privablja obiskovalce, sprehajalce in rekreativce. Umeščen je ob južni rob mesta, pod Anski vrh in Miklavški hrib, ter je s svojimi 94. hektarji gozdnih površin in 14. kilometri opremljenih sprehajalnih poti največja urejena javna zelena površina v Celju.

Primestni in mestni gozdovi na območju občine so razmeroma dobro ohranjeni, še posebno kar zadeva pestrost naravne sestave drevesnih vrst in strukturiranost sestojev. Predstavljajo ekosistem s pretežno ekološko in socialno funkcijo

Mestni in primestni gozdovi ter mestno drevje prebivalcem nudijo številne pozitivne učinke, med katerimi izpostavljamo:

  • Drevesa izboljšujejo lokalno mikroklimo in nam lahko pomagajo prihraniti med 20 in 50 % energije za ogrevanje.
  • Strateško umeščanje dreves v urbani prostor lahko shladi mestni zrak tudi do 8° C in posledično zmanjša potrebo po uporabi klimatskih naprav za do 30 %.
  • Gozdovi in drevesa skladiščijo ogljik, ki pomaga blažiti učinke podnebnih sprememb.
  • Drevesa delujejo kot »zračni filter«, ki odstranjuje škodljiva onesnažila in delce iz zraka.
  • Drevesa zmanjšujejo onesnaženje s hrupom in ščitijo naše domove pred bližnjimi cestami in industrijskimi območji.
  • Gozdovi v in ob urbanih območjih zadržujejo vodo, preprečujejo poplave in delujejo kot filter – pomagajo jo čistiti.
  • Ustrezno gospodarjeni urbani gozdovi predstavljajo pomemben habitat, vir hrane in zaščite za številne rastlinske in živalske vrste. Pomagajo ohranjati in povečevati biotsko pestrost mest.
  • Mestni in primestni gozdovi pozitivno vplivajo na turizem in ustvarjajo zelena delovna mesta.
  • Mestni in primestni gozdovi spodbujajo aktiven in zdrav življenjski slog in so zelo koristni za fizično in psihično zdravje in počutje prebivalcev. Predstavljajo tudi pomembno okolje za druženje.

Gozdovi in mestna drevesa so bistveni element za shranjevanje ogljika Drevesa iz ozračja pri svoji rasti odstranijo ogljikov dioksid, saj ga vežejo nase. Ko jih posekamo in zažgemo, se CO2 vrne v ozračje. Več o Mestnem gozdu na povezavi: https://www.celje.si/sl/kartica/mestni-gozd

  • Javne zelene površine

V mestu in njegovi okolici skrbimo tudi za cca 900 000 m2 zelenih površin. V bližini samega mestnega jedra je tudi velik in urejen Mestni park in sprehajalna pot ob Savinji.

http://www.zelenice.si/dejavnosti/urejanje-zelenih-povrsin/

  • Mestna drevesa

V mestnem okolju drevje vpliva na mikroklimo, skladišči ogljik (kar pomaga blažiti učinke podnebnih sprememb), blaži hrup, zadržuje prašne delce, proizvaja kisik in ustvarja protivetrno zaščito. Nenazadnje so drevesa življenjsko okolje različnih živalskih vrst. V Celju raste  cca 10.000 dreves. Ta se redno tudi obnavljajo. Mestna občina Celje je z Odlokom o zavarovanju drevesnih naravnih vrednot naravnega pomena v Mestni občini Celje zavarovala  evidentirana izjemna drevesa, s tem pa prispevala k njihovi ohranitvi in jim zagotovila posebno varstvo.  Več o zavarovanih drevesih na povezavi  https://urejeno-zeleno.celje.si/index.php/zavarovana-drevesa

Green Celje

 

Spletno mesto uporablja piškotke za pravilno delovanje spletne strani in izboljšanje vaših izkušenj. Več informacij najdete v Politiki o piškotkih.

s tem dovoljujem uporabo podatkov za vse spodnje namene.