Razstava Celjski peloton s pregledom razvoja cestnega kolesarstva v Celju

V mesecu pred prihodom kolesarske karavane dirke Po Sloveniji smo Krekov trg obogatili s pregledno zgodovinsko razstavo Celjski peloton: Etape razvoja cestnega kolesarstva v Celju. Gre za enega od spremljevalnih dogodkov, ki smo jih pripravili na poti, da Celje postane Naj gostitelj dirke Po Sloveniji. Avtor razstave je dr. Borut Batagelj, ki je na 18 panojih predstavil skoraj 140 let celjske kolesarske zgodovine, razstavo pa je finančno omogočil Zavod za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje.

Kolesarska dirka Po Sloveniji se bo v Celju ustavila v petek, 17. junija, ko bo cilj 3. etape na Starem gradu Celje. V ta namen sta Zavod Celeia Celje in Zgodovinski arhiv Celje pripravila zanimivo razstavo in obudila zgodovino celjskega tekmovalnega ter rekreativnega kolesarstva v Celju.

Razstavo smo danes odprli ob prisotnosti in nagovorih župana Mestne občine Celje Bojana Šrota, avtorja razstave dr. Boruta Batagelja, ambasadorja celjske etape Toneta Tislja in številnih kolesarskih delavcev in zanesenjakov iz Celja.

Avtor razstave dr. Borut Batagelj je razstavo Celjski peloton: Etape razvoja cestnega kolesarstva opisal z naslednjimi vrsticami:

»V Sloveniji v kolesarstvu prepoznavamo vse prvine nacionalnega športa. Vrhunski rezultati in izstopajoči športni dogodki, ki se podoživljajo v evforiji množičnega ukvarjanja ali le spremljanja kolesarskih dogodkov, kličejo po raziskovanju zgodovine. Sledi, ko v Celju zaznamo popularizacijo kolesarstva, vodijo v osemdeseta leta 19. stoletja. Leta 1886 je bil v Celju že ustanovljen nemški kolesarski klub, ki se je intenzivno povezoval s somišljeniki v monarhiji, zgodovinski viri pa nam izkazujejo, da se je že v prvem obdobju Celje lahko prepoznalo tudi kot destinacija kolesarjem od blizu in zelo daleč. Slovenci so kolesarstvo organizirano gojili v Sokolu od leta 1891, v samostojnem Klubu slovenskih kolesarjev Celje pa od leta 1903. V prvi polovici 20. stoletja celjski kolesarji niso bili med najboljšimi tekmovalci, kar pa ne pomeni, da Celje ne moremo označiti kot kolesarsko mesto. Celjani so se že od konca 19. stoletja uveljavili in utrdili kot odlični organizatorji dirk ali etap daljših dirk. Zanimiva je bila v času med obema vojnama tako imenovana Zvezdna dirka v Celje, kjer so kolesarji iz različnih koncev vozili izmenično na cilj v Celje in tu dobili priložnost za druženje in organiziranje kolesarskega športa. V času po drugi vojni je močno rastlo rekreativno kolesarstvo, kar je privedlo do preloma v začetku osemdesetih, ko se uveljavi Kolesarski klub Merx. Sprva organizacija množičnih rekreativnih maratonov, kot sta bila celjski in kozjanski, pripelje do razcveta cestnega kolesarstva, ki dobiva ambicije tudi v tekmovalnem programu. Med letoma 1983 in 1996 pride do največjih tekmovalnih dosežkov kluba, ki so okronani s številnimi naslovi državnih prvakov in uspehi v mednarodni konkurenci na dirkah v regiji. A zgolj z uspehi zgodba profesionalnega kolesarstva ne preživi, vedno znova in zdaj že preverjeno se vrača celjsko kolesarstvo na bazo razpršenega in množičnega rekreativnega kolesarstva, ki se kaže v desetletjih tradicije po eni strani spontanega po drugi pa organiziranega prirejanja kolesarskih dogodkov. Tudi redno gostovanje Dirke po Sloveniji v zadnjih letih v ogrlici etapnih presežkov pomeni enega od kolesarskih vrhuncev in Celje s svojo predanostjo v letu 2022 že devetič gosti »slovensko pentljo« tudi v misli, da bo prepoznano kot najboljše mesto gostitelj dirke. Mimogrede, priznanje za najboljšega gostitelja dirke je prišlo v Celje že leta 1984 s sorodno predhodnico največje dirke pri nas, to je mednarodno dirko Alpe Adria.

Med posameznimi izpostavljenimi deli razstave omenimo še prvo vabilo na kolesarski tečaj leta 1886, knjigo vpisov številnih tujih kolesarskih gostov mesta med letoma 1888-1896, zvezek kluba slovenskih kolesarjev od njegovih prvih zapisov leta 1903 do zapisa hudomušne polževe dirke 1905, tu je še zemljevid kolesarskih tras po Štajerskem iz leta 1894 in na novo odkrita zgodba o Zvezdnih dirkah v Celje v času med obema vojnama. V dobi po drugi vojni so tu izpostavljene še zgodbe množičnega kolesarjenja v Trim akcijah, Celjskem in Kozjanskem maratonu, Kriteriju po ulicah Celja v osemdesetih, predvsem pa o organizacijskih in športnih uspehih Kolesarskega kluba Merx Celje. Posebni panoji so posvečeni tudi sodobnim rekreativnim prireditvam zadnjih desetletij, med njimi ima zagotovo zanimivo mesto fotografija Andraža Purga s Tuševega vzpona leta 2011, ko je na štartni rampi ujel Primoža Rogliča v obdobju, ko je bil ta še aktivni smučarski skakalec. Zadnji panoji so posvečeni prizorom Dirke po Sloveniji in mladim kolesarjem Kolesarskega društva knežjega mesta, ki v barvah Celja enakovredno tekmujejo z najboljšimi vrstniki v državi.

Glavni kolesarski junak razstave je mesto Celje, zato razstava tudi nosi naslov Celjski peloton. Peloton je glavna skupina kolesarjev, ki praviloma na dirki diktira tempo. Peloton je najbolj živ del dirke, se trga in združuje. Včasih se kdo iz glavnine odlepi, prevzame iniciativo, spet drugič glavnina kolesarja ujame ali od nje odpade. Celjski peloton je simbolni časovni vlak kolesarjev, ki so nekoč in danes kolesarsko Celje s športnimi in organizacijskimi dosežki naredili izstopajoče in prepoznavno. V Celjski peloton so vtkana prizadevanja, zmage in porazi, predvsem pa dinamika razvoja, ki so jo diktirali znani, še večkrat pa pozabljeni posamezniki, ki so Celjski peloton držali v zavetrju in mu dvignili tempo do etapnih zmag v dirki, ki še vedno traja.«

Omenjena polževa dirka bo v ospredju na naslednjem velikem dogodku, ki bo 11. junija na Krekovem trgu. Ta dan pripravljamo kolesarski dan, ko se bodo lahko vsi ljubitelje kolesarstva pomerili na polževi dirki, poskrbeli pa bomo za predstavitev kolesarskih trgovin in njihove ponudbe, strokovnjakov na področju kolesarstva ter turistične ponudbe kolesarjenja v Savinjski dolini. Za zabavo, glasbo in smeh bomo poskrbeli na Zavodu Celeia Celje.