Priznanji Celjske zvezde za najvidnejše dosežke v preteklih dveh letih Žigi Medvešku in DZU Filter – Mestnemu kinu Metropol
Celje, 4. februar 2022 – Društvo za ustvarjalnost Filter – Mestni kino Metropol ter ljubiteljski igralec in režiser Žiga Medvešek sta letošnja prejemnika priznanj Celjske zvezde za najvidnejše dosežke v preteklih dveh letih, ki so jih podelili v petek, 4. februarja, v Narodnem domu. Priznanja, ki jih tradicionalno predajo ob slovenskem kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu, podeljujejo Kolegij direktorjev javnih kulturnih zavodov v Mestni občini Celje, Zveza kulturnih društev Celje in Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, območna izpostava Celje. Letošnja podelitev je bila šesta po vrsti.
Priznanja Celjske zvezde podeljujejo ustvarjalcem in skupinam oz. pravnim osebam za uspešno delo in izstopajoče dosežke s področja kulture, ki so pomembno prispevali k prepoznavnosti Celja v širšem prostoru ali so s svojim delom pripomogli, da se mesto razvija kot prostor, ki je odprt za različne umetniške oblike in kulturne prakse.
Letos je komisija za podelitev priznanj v sestavi predsednika dr. Zorana Pevca, namestnika predsednika dr. Aleksandra Žižka in Nevenke Šivavec, Matjaža Brežnika in Nenada Firšta po temeljiti razpravi o vseh predlaganih kandidatih s soglasno odločitvijo sprejela sklep, da podeli dve priznanji za najvidnejše dosežke v preteklih dveh letih.
Na razpis za Priznanje Celjske zvezde za dosežke na področju kulture za leto 2021 je sicer prispela ena pobuda za kandidata za življenjsko delo in šest predlogov za podelitev priznanj za najvidnejše dosežke v preteklih dveh letih.
Žiga Medvešek je režiser in igralec v Gledališču Zarja Celje. V zadnjih dveh letih se je uveljavil kot režiser dveh gledaliških iger za najmlajše – Pika in Čudežna srajca, v lanskem letu pa je ustvaril gledališki spektakel Pod svobodnim soncem, v katerega je bilo vključenih kar pet kulturnih društev. Znano delo Frana Saleškega Finžgarja je posodobil in ga s tem približal današnjemu gledalcu. Ob tem je tudi dejaven član upravnega odbora Gledališča Zarja Celje. Komisiji se zdi zelo pomembno tudi, da je kot režiser uspel v aktivno sodelovanje povezati mlajšo in starejšo generacijo igralcev. V svoje delo s predanostjo in s kvalitetnim delom vnaša nove pristope in poglede na slovenske ljubiteljske gledališke odre.
»Najlepša hvala za priznanje. V prvi vrsti vsem mojim soustvarjalkam in soustvarjalcem, ki so v največji meri zaslužni za priznanje. Najlepša hvala vsem, ki resnično verjamete, ko rečete, da vam je mar za kulturo,« je ob podelitvi priznanja povedal Žiga Medvešek.
Društvo za ustvarjalnost Filter – Mestni kino Metropol je ena tistih kulturnih institucij v Celju in tudi v vsej regiji, ki je na svojem področju zagotovo presežna. Ob tem mislimo tako na kinematografsko umetnost kot tudi filmsko vzgojo. Kakovost programa potrjujejo številna priznanja, velik obisk in članstvo v združenjih izbranih evropskih umetniških kinematografov. Organizirajo festival gorniškega filma, evropskega in mediteranskega filma, animiranega filma, sodelujejo pa tudi z največjim slovenskim filmskim festivalom LIFF-e. Na program uvrščajo animirane filme, študentske produkcije, kratke in umetniške filme, organizirajo pogovore z režiserji in igralci. Še posebej je pomembno, da so se dobro znašli v času koronavirusa, saj so hitro aktivirali spletni kino in omogočali brezplačne oglede slovenskih filmov na Facebooku.
»Zahvalil bi se predlagateljem, vsem filmskih strokovnjakom in ustvarjalcem, ki so nam stali ob strani. V negotovih časih smo ohranili stik z gledalci, ki so naslednji, ki bi se jim rad zahvalil. Brez vas kina ne bi bilo. Od treh celjskih zvezd bi eno dal filmskim ustvarjalcem, drugo gledalcem, tretjo bomo pa kar mi obdržali,« se je v imenu Mestnega kina Metropol zahvalil Samo Seničar.
Slavnostna govornica je bila dr. Tanja Ozvatič, ravnateljica Celjske Mohorjeve družbe, ki je s svojim govorom navdihnila in spodbudila k razmišljanju. Citirala je vsakega od današnjih nagrajencev ter številna velika imena slovenske in tuje književnosti. Med drugim je povedala: »(…) občutje doživetja popolne lepote je tako izpolnjujoče! In ko ti uho popolnoma usvoji simfonija, da pozabiš na vse drugo okrog sebe, ali te očara dirigentov žar, s katerim komunicira z orkestrom in iz inštrumentov izvablja mojstrske tone; ali ko te gib baletne pravljice na odru lahkotno prenese v neke neslutene dimenzije … Ko te pred izložbo zaustavi mojstrski šopek cvetja ali skladnost barv in kroja tkanine, cvetoča urejenost mestnega podvoza ali mostu, dih jemajoče obilje tulipanov ob mestni vpadnici; čudovita razstava o lepem mestu Celje, ki za svojo podobo načrtno skrbi že 150 let; in ko se veseliš kave s sodelavci vsak petek zjutraj, ker jo nov sodelavec postreže s sladkim presenečenjem in veščo postrežbo … Da, pravo umetniško lepoto je mogoče doživeti tudi v medsebojnih odnosih. V vsakem primeru pa so ti pomemben del vsake kulture. (…)
Ob koncu si tudi sama zastavljam vprašanje. Kdaj je bilo ali je slovenščini in slovenskemu narodu v resnici težje: Nekoč sredi nemškega življa tuje nadvlade in uradne latinščine drzno vztrajati s slovenskim jezikom in ga doseči za uradovalni jezik? Ali pa je težje v časih obilja, ko nam je slovenski jezik samoumevna danost in ko rojeni v slovensko državo brez pomisleka materinščino nadomestijo za kateri koli tuji jezik – biti dovolj oprezen, da nam jezik kot vrednota in pomemben del identitete neopazno ne spolzi iz rok?
Eno je gotovo. Prva slovenska založba bo ostala Slomškov branik kulture, tradicije in slovenstva. Gradila bo na izrednih zaslugah naših prednikov in temeljih naše kulture, ne s konservativnostjo, pač pa s spoštovanjem do klasičnega in do tradicije, iz katere je v sodobnosti mogoče črpati sveže in navdihujoče bogastvo. In v medsebojnem sodelovanju, ko toliko priložnosti ponujajo številne celjske kulturne ustanove, bodo celjske zvezde s slovenske zastave še ponosno sijale. Ko se ob letu osorej spet snidemo, pa se bomo vprašali tudi, za koliko prebranih knjig smo bogatejši.«
Govor je v celoti dostopen tukaj.
Glasbeni program so pripravili dijaki umetniške gimnazije pod mentorstvom Bojana Logarja, Nika Jeraj, Roberta Bataljak in Žan Gričar.
Foto: Matic Holobar