Že vhod in obzidje največjega srednjeveškega gradu Slovenije dajeta slutiti, da vstopate v središče sage o Celjskih grofih. Spoznate jo lahko v Turističnoinformacijskem centru ali pa vas skoznjo popeljejo celjski vodniki, ki so polni znanja in zanimivih anekdot. Že veste, da je bila Barbara Celjska, hči Hermana II. Celjskega, najvišje kronana glava v slovenski zgodovini? Ste slišali za usodno ljubezensko zgodbo med Friderikom II. in Veroniko Deseniško, ki velja za eno najbolj strastnih in tragičnih v slovenski zgodovini? Obiščite Friderikov stolp in kavarno Veronika, vmes pa doživetje ovekovečite s fotografijami in nakupom spominka. Vrata Celjskega gradz so odprta vsak dan v letu.
Priporočamo skupno vstopnico za ogled Celjskega gradz in Pokrajinskega muzeja Celje ali Muzeja novejše zgodovine v starem mestnem jedru.
Mesto grofov
Celje je mesto grofov, že od nekdaj na križišču pomembnih poti. Tu se skriva zakladnica zgodovine iz obdobja antične Celeie in vznemirljivega srednjega veka.
Znameniti Celjski grofje
Da bi lahko zares uživali v napetih zgodovinskih dogodkih, spletkah in mitih o Celjskih grofih, morate najprej spoznati ključne osebnosti te vélike evropske srednjeveške rodbine.
Miti in legende
Grofje in grad skozi zgodovino
Največji slovenski srednjeveški grad kot utrdba na vrhu hriba že od daleč nadzira vse prometne poti proti središču Celja.