UMETNO, NARAVNO IN ZAUPANJE

Stefan Doepner, Boštjan Drinovec, Miha Godec, Zoran Srdić Janežič, Maša Jazbec, Dominik Mahnič, Dmitry Morozov

Napredek samoučečih strojev, ki so sposobni avtonomnega razmišljanja in odločanja, se odvija z nesluteno hitrostjo. S koristmi, ki jih prinaša, na eni strani navdušuje, na drugi pa v luči ustroja sodobne družbe, zlasti političnih in ekonomskih interesov, nadzora ter nenehnih vojnih stanj, predstavlja negotovost, nezaupanje in novo grožnjo. Razmislek o odgovorni uporabi tehnologije je postal enako, če ne bolj pomemben kot sam njen razvoj. Posthumanistična misel, ki kritično pretresa antropocentrično gotovost ter poudarja nujnost obrata v našem odnosu do nečloveškega drugega, tudi tehnologije, odmik od prepričanja, da smo izven in nad vsem, kar je okoli nas, pa bistvena. Ker bomo le tako lahko sprejemali boljše odločitve, tudi v sodelovanju s stroji. Razstava Umetno, naravno in ekosistem zaupanja približuje koncept sobivanja, soustvarjanja in sopostajanja preko umetniških del, ki vključujejo robotiko. Z izborom del, v katerih se naravno in umetno povezujeta in združujeta ter so večinoma nastala v zadnjih petih letih v Sloveniji, se usmerja na dojemanje sveta kot skupnostnega prostora, v katerem je vse, kar obstaja, med seboj neločjivo povezano, naj bo to rastlina, žival, neživa narava ali pa stroj. V takšnem prostoru se identitete in obstoji oblikujejo skozi odnose in interakcije, ki namesto na izkoriščanju in zlorabi temeljijo na kompleksni dinamiki medsebojnega prilagajanja, podpornega delovanja in sožitja.