V dolino miru in tišine pri Slovenskih Konjicah, kjer se še danes zdi, da se je čas ustavil, so se l. 1160 naselili asketski menihi.
V Žičah so ustanovili 19. kartuzijo, prvo v Srednji Evropi zunaj Francije in Italije. Zavezani so bili h kontemplaciji, knjigam in puščavniškemu življenju, ki je predpisovalo življenje v skupnosti, odmaknjeni od zunanjega sveta. Plemstvo si je pogosto želelo živeti v bližini kartuzijanov, saj so verjeli, da jim bo njihova posvečenost veri in molitvi pomagala. Tudi Celjski grofje so podpirali Žičko kartuzijo, z njo pa se je razcvetela še celotna okolica.
Vzgib za začetek gradnje samostana v dolini sv. Janeza Krstnika v času štajerskega obmejnega grofa Otokarja III. je še danes ovit v skrivnost. Po Otokarju se danes imenuje obokana vinska klet, kjer zorijo slovite penine Zlatega griča. Obiščete lahko tudi zeliščne vrtove in spoznate zgodbe o samostanski lekarni, kjer so nastajala naravna samostanska zdravila. Obvezno zavijte tudi v Gastuž, najstarejšo srednjeevropsko gostilno iz 15. st., ki še vedno hrani meniške recepte.
Ohranjena sta tako zgornji kot spodnji samostan. V prvem je v skladu s strogim redovnim življenjem živelo dvanajst menihov. Spodnji samostan v Špitaliču pa je naseljevalo šestnajst bratov laikov, ki so se ukvarjali tudi z mlinarstvom, opekarstvom in drugimi obrtmi. V času cerkvenega razkola je bil v Žički kartuziji celo sedež kartuzijanskega reda. Ohranjenih je mnogo srednjeveških rokopisov iz bogate samostanske knjižnice. Danes je Žička kartuzija priljubljena izletniška točka za vso družino, ki vam jo priporočamo, da se naužijete miru in najdete navdih v življenju v tišini narave.
